Kolera dosegla Port-au-Prince : 73 ljudi okuženih, pričakujejo epidemijo

V glavnem mestu Haitija, Port-au-Prince, so do danes potrdili 73 primerov okužbe s kolero, so potrdili na Haitskem Ministrstvu za zdravje. Minister Ariel Henry je na novinarsko vprašanje o strahu pred množično okužbo le na kratko odgovoril: »prihaja«, kar zgovorno govori o najhujšem scenariju države, ki se še naprej bori s posledicami uničujočega potresa.
Od izbruha bolezni na Haitiju je do danes umrlo 583 ljudi pojavlja pa se strah, da bo življenje v šotorskih taboriščih le še dodatno pospešilo širjenje bolezni. Še vedno se v svoje domove ni vrnilo več kot 1,3 milijona ljudi. Prav zaradi tega se pojavlja bojazen, da bo kolera prinesla zelo veliko število žrtev.
Do sedaj je na Haitiju za kolero bilo hospitaliziranih 9000 ljudi.
Dodatne probleme je Haitiju prejšnji teden povzročil še orkan Tomas, ki je terjal 20 življenj. Pojavlja se bojazen, da bo dodatno širjenje okužb s kolero povzročilo še trenutno stanje rečnih vodostajev in slab sistem odvodovanja.

O koleri…

Kolera je črevesna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz vrst vibrionov. Je akutna, včasih burno potekajoča bolezen z drisko, ki jo povzroča enterotoksin Vibrio cholere. Ponavadi se pojavlja množično.

Obolenje
Prvi znaki bolezni se pojavijo nekaj ur do 5 dni po okužbi. Začetek je hiter z obilno tekočo drisko in pogosto prisotnim bruhanjem, kar povzroči naglo izgubljanje tekočine in posledično izsušitev, ki je lahko tudi vzrok smrti. Zato je najpomembnejše pravočasno nadomeščanje izgubljene tekočine, saj lahko bolnik izgubi tudi do 30 l tekočine na dan (do 12 % telesne teže). V takem primeru imajo bolniki vdrte oči, suho in hladno kožo ter plitko dihajo. Iztrebki so sprva kašasti, kmalu postanejo vodeni, vse bolj številni, podobni riževi vodi z značilnim vonjem. Bolniki so hripavi, kmalu popolnoma brez glasu. Večinoma so prisebni, ponavadi nimajo vročine in krčev v trebuhu, razen otrok. Driska traja od 12 ur do 7 dni in pri večini bolnikov mine sama.
Najbolj nevaren zaplet obolenja je padec sladkorja v krvi, zato mora bolnik uživati normalno hrano. Če bolnika ne zdravimo pravilno lahko nastopi smrt že nekaj ur po začetku bolezni, ponavadi prvi ali drugi dan.
Kolera pri nosečnici lahko povzroči splav.
Bolezen se danes pojavlja večinoma v blažji obliki ali celo brez značilnih težav.

Način okužbe
Bolnik/okužena oseba izloča povzročitelja kolere z blatom v okolje, zato se bolezen v nehigienskih razmerah širi na druge ljudi:

• s pitjem onesnažene vode;
• z uživanjem onesnažene hrane, (ostrige,..);
• preko onesnaženih rok.

Zdravljenje
Osnova zdravljenja kolere je nadomeščanje tekočine in soli. Antibiotična terapija skrajša trajanje bolezni in zmanjša količino tekočine, ki je potrebna za rehidracijo. Dieta ni potrebna.

Preprečevanje bolezni
Najpomembnejše je upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter skrbna izbira hrane in pijač.

• UMIVANJE ROK:

1. Po uporabi stranišča vedno temeljito umijemo roke z milom in čisto vodo
2. Vedno pred jedjo temeljito umijemo roke s čisto vodo in milom.
3. Roke si je potrebno umivati čimbolj pogosto. Kjer ni na voljo čiste vode svetujemo uporabo mokrih higienskih oz. alkoholnih robčkov.

• HRANA:

1. Jejmo dobro pečeno/kuhano pravkar pripravljeno hrano.
2. Uživajmo sadje in zelenjavo, ki ga lahko sami olupimo.
3. Izogibajmo se uživanju »mlačne hrane«, neprekuhanega mleka in slaščic, ki stojijo na sobni temperaturi; Prav tako ne priporočamo uživanja surovih rib in školjk.
4. Upoštevamo pravilo: Skuhaj, Speci, Olupi ali ne jej!

• VODA in pijače:

1. Pijemo ustekleničeno vodo in pijače (originalno zaprte) in jim ne dodajamo ledu, oziroma prekuhano vodo ali prevrete napitke.
2. V komunalno neurejenih okoljih si tudi zobe umivamo z ustekleničeno ali prekuhano vodo.

Cepljenje proti koleri je slabo učinkovito, zato se ne priporoča.

Razširjenost

Kolera se pojavlja v deželah z nižjim higienskim režimom in kjer je pomanjkanje pitne vode. Pogosto se pojavlja v deželah po katastrofah, ko se poruši komunalna infrastruktura. Pojavlja se v večji meri v Aziji, Afriki in deloma v srednji in južni Ameriki.

Svetujemo previdnost v primeru, da se v kratkem nameravate odpraviti na Haiti.

Več o nalezljivih boleznih in ustrezni zaščiti pred potovanji ter še mnogo drugih zanimivih stvari lahko najdete na: www.zdravinapot.si

Igralka Nina Ivanič te dni vsak dan preživlja na infekcijski kliniki, kjer prek infuzije prejema antibiotike. Kot je povedala v pogovoru za spletni portal www.24ur.com , je zbolela za hudo bakterijsko boleznijo boreliozo, ki jo ponavadi prenašajo klopi.

Priljubljena igralka Nina Ivanič je sprva opazila le majhne rdeče lise, ki so se pričele širiti po njenem telesu. Kmalu za tem ji je pričela noga dreveneti, bila je nekoliko bolj utrujena. Ker je bilo njeno splošno počutje dobro, ni niti pomislila, da je zbolela za hudo boleznijo boreliozo. ”Na začetku sem na telesu opazila le eno rdečo liso in ker nisem imela nobenega klopa, vsaj opazila ga nisem na tem mestu, sem nekako izključila možnost borelioze. Poleg tega sem pred kratkim snemala družinsko komedijo Zakleta bajta na Veliki planini, kjer pa je bilo veliko mušic in drugega mrčesa ter sem predvidevala, da me je verjetno tam kaj opikalo.”

K sreči pa so jo na možnost bakterijske okužbe opozorile prijateljice. ”V Kosezah pred vrtcem sem se pogovarjala z drugimi mamicami in so povedale, da je v tem območju zelo veliko klopov, ki so okuženi s klopnim meningitisom in z boreliozo. In potem sem spet nekako postala pozorna na te rdeče lise in sem se odločila, da jih grem vseeno pokazati osebnemu zdravniku.” (vir: http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/nina-ivanic-zbolela-za-nevarno-boleznijo.html)

LYMSKA BORELIOZA (Lyme borreliosis, izg. lajmska borelijoza ) Lymska borelioza je v Sloveniji močno razširjena bolezen (zoonoza – bolezen, ki prehaja na človeka preko živali), za katero praviloma zbolijo ljudje, ki jih je vbodel z Borrelio burgdorferi (Bb) okužen krvosesni insekt – največkrat (>90%) je to klop. Pojavlja se na številnih kontinentih z največjo incidenco v ZDA in Evropi, medtem ko v Avstraliji še ni opisana. Slovenija je endemična pokrajina in v samem evropskem vrhu glede obolevanja in možnosti okužbe z Bb. Povzročitelj borelioze je spiralasto zavita bakterija, imenovana Borrelia burgdorferi.
Lymska borelioza je v Sloveniji endemična bolezen, ki iz leta v leto prizadene večje število bolnikov, tako da bi lahko dejansko proglasili že epidemijo te bolezni pri nas. V letu 2005 je bilo v Sloveniji prijavljenih na Inštitut za varovanje zdravja RS 3896 bolnikov z boreliozo. Dejansko je število obolelih znatno večje zaradi nedoslednega prijavljanja obolenja, kot tudi zaradi neprepoznavnosti vseh bolnikov. Domneva se, da je lahko neprijavljenih bolnikov celo trikrat več kot je število registriranih pacientov. Spodaj je prikazan diagram prijavljenih bolnikov z boreliozo po mesecih v letu 2005. Razviden je največji izbruh bolezni v poletnih mesecih, ko so klopi najbolj aktivni, ljudje pa so v istem času največ v naravi in izpostavljeni vbodom klopov.
Najpogosteje obolevajo bolniki med 35. in 65. letom, pri otrocih pa med 4. in 6. letom. Razlike v obolevnosti med posameznimi občinami so zelo velike, saj je v nekaterih občinah gorenjske zbolelo 1000 prebivalcev na 100.000 prebivalcev te občine, kar pomeni kar vsak 10 prebivalec. V prekmurskih občinah pa zboli manj kot 100 prebivalcev na 100.000 prebivalcev. Nekatere pojavne oblike bolezni so v Evropi že dolgo poznane, prvič pa je bila celovito opisana pred 30 leti v mestecu Old Lyme v ameriški državi Connecticut, kjer se je pojavila v epidemični obliki. Na bolezen so lokalne zdravstvene oblasti opozorile matere, ki so opazile, da v njihovem kraju oboleva nenavadno veliko otrok za “sklepno revmo”. Opravili so epidemiološko raziskavo, ki je pokazala, da so otroci obolevali sezonsko, večina pa je imela pred tem vbod klopa in posledično nastanek značilne rdečine, imenovane erythema migrans. Kmalu so potrdili, da bolezen prenašajo ščitasti klopi iz rodu Ixodes. Leta 1982 je William Burgdorfer odkril v klopih povzročitelja bolezni, svedrasto bakterijo – spiroheto, ki so jo po njem imenovali Borrelia burgdorferi sensu lato.
V Sloveniji, kjer je lymska borelioza endemična, je bolezen znana že več desetletij. Njeno značilno pojavno obliko z eritemom migrans je prvi opisal in zdravil znani Celjan, prof. dr. Janko Lešničar, dr. med., ki je tudi častni član našega Društva bolnikov z boreliozo. Povzročitelj bolezni je torej bakterija – Borrelia burgdorferi, ki jo prenašajo klopi.
Bolezen nastane, ko z borelijo okužena slina klopa, po njegovem vbodu, med aktom sesanja gostiteljeve krvi, vdre v podkožje, od koder se bakterije širijo lokalno ali pa se celo po krvi in/ali limfi razsejejo po telesu. Kožne spremembe, ki se razvijejo na mestu vboda, so posledica širjenja borelij po koži. V nekaj dneh do nekaj tednih se Borrelia burgdorferi sensu lato preko krvi ali limfe razseje v različna tkiva, pri čemer se lahko pojavijo še spremljajoči splošni simptomi kot so povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah (najpogosteje v mečih), glavobol, huda utrujenost, prekomerno znojenje, suh kašelj. Razsoju sledi različno dolgo latentno obdobje, ki traja od nekaj dni do nekaj tednov ali mesecev ali celo let. Ni znano, kateri faktorji pogojujejo dolžino latence bolezni, prav tako ne vemo, zakaj se pri nekaterih bolnikih bolezen več klinično ne manifestira. Ključni imunski mehanizem, ki nadzira razvoj lymske borelioze pri človeku, ni znan; pomembni so tako celični kakor tudi humoralni mehanizmi. Glede na antigensko heterogenost je možno, da obstoja različen imunski odgovor na genomsko različne vrste borelij.

Vsako kožno rdečico, ki se pojavi šele nekaj dni po vbodu klopa, je v premeru večja kot 5cm in je prisotna v isti velikosti ali se širi več kot 7 dni, je potrebno pokazati zdravniku, ki bo praviloma takoj predpisal antibiotično zdravilo. Čakanje na serološke izvide je v značilnih primerih neustrezno in nepotrebno, lahko celo škodljivo! EM ni nujno tarčastega videza, lahko gre za enakomerno rdečino ali za različne odtenke obarvanosti od roza barve, preko rdeče do modro-vijolične. Pri otrocih so EM lahko tudi manjšega premera!

VERJETNOST OKUŽBE Z BORELIJO SE POVEČA S PODALJŠANIM TRAJANJEM PRISESANEGA KLOPA!!!

Pevka Sheryl Cole se je pred kratkim vrnila z oddiha v Tanzaniji. Čeprav se je ustrezno zaščitila proti malariji, je med obiskom Afrike in med drugim tudi vzponom na Kilimandjaro, zbolela in pristala v bolnišnici.

Malarija je vročinsko obolenje. Povzročajo jo paraziti plazmodiji. Poznamo štiri tipe malarije, ki jo povzročajo različni plazmodiji: P. falciparum (najresnejša oblika malarije, življenjsko ogrožujoča), P. vivax, P. malariae in P. ovale. Je najpogostejša tropska bolezen, ki so ji potniki izpostavljeni na potovanjih v večini tropskih in subtropskih držav.

Obolenje
Po piku  pridejo paraziti s krvnim obtokom v jetra, kjer se razvijejo in razmnožijo. Nato se  sprostijo v kri in se s krvnim obtokom razširijo po vsem telesu. V obtoku napadejo eritrocite (rdeče krvničke) in jih uničijo. Ob tem se zopet sprostijo številne oblike, ki napadajo naprej ali jih ponovno vsrka komar.
Čas od okužbe do prvih znakov bolezni je 10 do 28 dni, včasih tudi več mesecev. Klinična slika bolezni je odvisna od vrste parazita, ki je povzročil bolezen, in od bolnikove sprejemljivosti oziroma imunosti. Prvi bolezenski znaki so utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah, križu, trebuhu, prsnem košu. Odvisno od vrste povzročitelja se pričnejo v presledku 42 do 50 ur pojavljati napadi z mrzlico, visoko temperaturo (nad 41℃) in potenjem, ki trajajo tri do šest ur. Lahko se pojavijo tudi bruhanje, driska, zlatenica in izpuščaj na koži. Med posameznimi napadi se bolnik počuti razmeroma dobro.
Zaradi masovnega razpada rdečih krvničk lahko pride do odpovedi delovanja ledvic, pljučnega edema, lahko tudi okvare možganskega tkiva. Huda možganska oblika malarije je lahko smrtna.
Prebivalci endemičnih področij postanejo po preboleli okužbi delno imuni in ponovne okužbe ne povzročajo več hude oblike malarije.

Način okužbe
Rezervoar je človek. Parazita prenaša samička komarja vrste Anopheles. Komar s pikom obolelega vsesa parazita in ga vnese v kri zdravega. Komar pika predvsem v mraku in ponoči.

Zdravljenje
Pomembno je, da zdravljenje z ustreznimi zdravili začnemo takoj. Pri ljudeh, ki niso bili zdravljeni se bolezen lahko po določenem času ponovi. Antimalariki, ki so namenjeni preprečevanju okužbe z malarijo, običajno niso zdravilo izbora za zdravljenje malarije.

Preprečevanje
Komarji, ki prenašajo povzročitelje malarije, pikajo med sončnim zahodom in vzhodom. Pred okužbo z malarijo se lahko zaščitimo z ukrepi ki preprečujejo pike insektov:

Na prostem: Omejimo zadrževanje na mestih, kjer so insekti. V okolici bivališč odstranimo ali pokrijemo mokre površine, uporabimo naprave in pripomočke, ki odganjajo insekte,

V prostoru: Insektom preprečimo vstop v prostore (spalnica, prostor za druženje) z zamreženjem oken in vrat, zapremo okna in vrata in uporabimo naprave ter sredstva, ki uničujejo insekte (insekticidni spreji, spirale, ..). Če tega ne moremo zagotoviti spimo na postelji pod mrežo. Če jo  impregniramo z insekticidom je zaščita še bolj učinkovita. Klimatska naprava je učinkovit sistem, ki zadržuje insekte izven prostorov.

Osebna zaščitna sredstva:
OBLEKA: pred piki insektov se zavarujemo z nošenjem obleke svetlih barv, ki prekriva večji del telesa (na svetli barvi so insekti laže opazni in mi bolj pozorni).
REPELENT: je sredstvo ki odganja insekte in jih ne ubije. Na odkrite dele telesa nanesemo repelent, ki vsebuje več kot 30 odstotkov DEET (N,N-dietil-3-metilbenzamid) – (uporaba repelentov strogo po navodilu proizvajalca, še posebej za otroke). Pri sočasni uporabi repelenta in zaščitne kreme za sonce najprej nanesemo na kožo kremo za sončenje nato pa repelent. Že pripravljene kombinacije repelenta in sončne kreme so običajno blažje in manj učinkovite.
INSEKTICID spray za obleko in mreže, ki odganja insekte.

in z zdravili (KEMOPROFILAKSA):  jemanje primernih antimalarikov v obliki tablet, ki jih je potrebno pričeti uživati že pred odhodom na malarična območja in jih predpiše zdravnik v ambulanti za potnike glede na cilj potovanja in zdravstveno stanje potnika.

Do okužbe pa lahko pride (zelo redko) kljub ustrezni zaščiti s protimalaričnimi sredstvi, vendar je bolezen praviloma poteka blažje. Če se na potovanju ali znotraj enega leta od prihoda z malaričnega območja pojavi vročinsko stanje sumljivo za malarijo, se mora oseba oglasiti pri zdravniku in ga opozori na možnost malarije zaradi bivanja na endemskem območju za to bolezen.

Zdravila, ki zavirajo razvoj bolezni (ANTIMALARIKI)
Pri preprečevanju bolezni je poleg zavarovanja pred piki komarjev zelo pomembno tudi jemanje antimalarikov pred odhodom, med bivanjem na območju malarije in po odhodu. Z antimalariki ne moremo preprečiti okužbe, prepreči pa se razmnoževanje parazita in razvoj bolezenskih znakov malarije. Ker zaenkrat noben antimalarik ne zagotavlja stoodstotne varnosti, je uporaba osebnih zaščitnih sredstev vselej nujna (tudi zaradi preprečevanja drugih okužb, ki jih prenašajo insekti).
Katero vrsto antimalarika izberemo, je odvisno od destinacije, narave potovanja in potnika. Najpomembnejši antimalariki, ki se danes uporabljajo so: klorokin, progvanil, meflokin, doksiciklin in atovaquon/proguanil. Pred potovanjem priporočamo pravočasen obisk v ambulanti za potnike (štiri do šest tednov pred potovanjem), saj se antimalarik lahko začne jemati že teden dni pred prihodom na območje malarije.

Samozdravljenje v nujnih primerih
Človek, pri katerem se pojavi zvišana telesna temperatura po sedmih ali več dneh bivanja na območju malarije, mora takoj obiskati zdravnika. Za potnike, ki potujejo po zelo odmaknjenih območjih je to včasih nemogoče, oboleli pa hitro slabi. V teh primerih dobi potnik antimalarike za samozdravljenje. Ti naj bi obolelega obdržali v stanju, da si lahko poišče pomoč. Kljub samozdravljenju je treba čim prej poiskati zdravniško pomoč.

Nosečnicam in malim otrokom se praviloma odsvetuje potovanje na endemično področje. Če pa se temu ne da izogniti se je potrebno zaščititi.

Razširjenost
Malarija predstavlja največje tveganje za potnike v endemske kraje. V velikih mestih praviloma ni malarije, izjemo predstavljajo večja mesta v Indiji, Afriki. Prisotna je v Srednji Ameriki, Braziliji, centralni Afriki, na Bližnjem vzhodu in Indokitajskem polotoku. Tveganje za okužbo je na posameznih področjih odvisno tudi od nadmorske višine (na določeni nadmorski višini komarjev ni več) in letnih časov (v deževnih obdobjih in takoj po je več komarjev).

Med domačini v endemskih področjih (tropski in subtropski pas) poleg visoke obolevnosti povzroča tudi visoko umrljivost. Danes v endemskem področju živi 40 % človeštva, prav tako vsako leto več milijonov potnikov potuje v dežele z visoko pojavnostjo te bolezni. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se letno s povzročiteljem malarije okuži 300 do 500 milijonov ljudi, od teh jih zboli več kot 100 milijonov, 1 do 2 milijona jih umre, polovica od teh so otroci. Eden glavnih problemov te bolezni je stalno naraščanje povzročiteljeve odpornosti proti zdravilom.

Naraščajoča odpornost povzročitelja na protimalarična zdravila in vse slabše ekonomsko stanje mnogih dežel v razvoju sta v zadnjih letih privedla do dodatnega poslabšanja globalnega epidemiološkega stanja glede malarije v svetu.

Veliko koristnih informacij o ustrezni pripravi in zaščiti pred potovanji boste izvedeli naspletni strani ZDRAVI NA POT + NAZAJ .

Dobrodošel na Blogspot.si. To je tvoja prva objava. Za prvič naj ti bo, ampak zdaj pa začni zares!